Opis testa tabličnih računalnikov

Povzetek poročila o testiranju

V pilotnem projektu testiranja tablic smo vzpostavili metodologijo testiranja novih rešitev v okvirju projekta E-šolstvo. Le-to se praviloma začne s pobudo za testiranje, nadaljuje z zasnovo projekta, ki jo odobri naročnik in samim testiranjem, ki ga prostovoljno vršijo učitelji in ki ima kot rezultat vsebinski okvir za svetovalce vodstvu in tehnični okvir za morebitno nabavo novih rešitev.

Pri testiranju tablic smo izhajali iz obstoječih virov in raziskav o uporabi tablic v šolstvu in širše, ki napovedujejo vse večjo priljubljenost mobilnih naprav. Zato je smiselno, da se tudi v našem okolju začnejo izvajati organizirani eksperimenti, s katerimi smo pridobili tako prve primere dobre rabe kot okvirje za specifikacije pri morebitni masovni dobavi naprav.

V sklopu testiranja smo vključili 10 modelov tablic, skupno pa 30 naprav. Učitelji so imeli proste roke pri uporabi tablic za doseganje poljubnih učnih ciljev za izbrano učno snov. Rezultat tega primeri rabe tablic na različnih stopnjah in predmetnih področij v osnovni in srednji šoli, ki jih kot prilogo predstavljamo v poročilu, v obliki video posnetkov pa so dostopni na strani video.arnes.si. Med testiranjem je nastal tudi vprašalnik, na katerega je odgovarjalo 36 uporabnikov tablic.

Na podlagi praktičnih izkušenj iz razredov in odgovorov na vprašalnik se je izkazalo, da so bile tablice najbolj priljubljene za brskanje po spletu (predvsem za hitro iskanje virov) in ogledovanje ter izdelovanje slik in video posnetkov (pri poskusih in nastopih v razredu). Testiranje je pokazalo, da lahko tablice v večini primerov pri pouku nadomestijo digitalni fotoaparat ali kamero, saj poleg zajema slik in videa ponujajo še dodatne funkcionalnosti urejanja in lažjega pregledovanja nastalih vsebin. Hkrati bi lahko tablice z ustrezno programsko opremo ali priključki za projektor nadomeščale i-table, a bi bilo potrebno to možnost podrobneje testirati.

Zaradi določenih omejitev (pomanjkljiva podpora Flash animacijam, Java appletom) in zasnove mobilnih operacijskih sistemov (poudarek na aplikacijah, ne na datotekah), tablice v celoti ne morejo nadomestiti prenosnih ali namiznih računalnikov, a so kljub temu zaradi prenosljivosti in enostavne uporabe univerzalna multimedijska naprava, ki jo lahko z različnimi aplikacijami prilagodimo različnim učnim potrebam.

Zaradi enostavnega rokovanja in prenosljivosti s tablico lažje dela tudi več učencev hkrati. Učitelji so mnenja, da so večje, 10 palčne tablice bolj uporabne pri pouku, saj je tako delovna površina večja. Pokazalo se je sicer, da bi bilo potrebno uporabo tablic s strani več uporabnikov še podrobneje raziskati, predvsem z vidika tehnične administracije večih uporabniških računov in nameščanja ter posodabljanja programske opreme ter zagotavljanja varnosti.

Dodatno omejitev predstavlja dejstvo, da je zaenkrat večina izobraževalnih aplikacij na voljo v tujem jeziku, zato bi bilo smiselno spodbujati razvoj lokalnih vsebin, bodisi v obliki aplikacij bodisi v obliki spletnih vsebin, ki bi bile dostopne napravam z različnimi operacijskimi sistemi.

Učitelji v pilotnem projektu so sicer brez večjih težav našli brezplačne aplikacije, ki so jih lahko vključili v obravnavano snov. Pri naboru in kakovosti aplikacij je precej razlik glede na operacijski sistem, vse večje število aplikacij pa lahko predstavlja tudi oviro zaradi uvajanja zaprtih standardov in vsebin, ki niso prenosljive med različnimi aplikacijami in/ali različnimi platformami. Prav tako je tudi povezljivost med različnimi platformami zaenkrat še slaba, razen v primeru, da se odločimo za uporabo storitev, ki temeljijo v oblaku.

Ker je storitev v oblaku vedno več, lahko tablice predstavljajo tudi dodatno obremenitev za brezžična WiFi omrežja na šolah. V ta namen bi bilo potrebno opraviti podrobne teste infrastrukture, saj je nemoten dostop do spleta pogosto ključnega pomena, sploh če upoštevamo, da so se na tablicah zelo pogosto uporabljali sami spletni brskalniki in ne le aplikacije, ki imajo možnost "offline" dostopa do vsebin.

Sicer pa so učitelji izrazili precejšnje zanimanje za uporabo tablic, če bi na šoli imeli možnost izposoje. Več kot tri četrtine vprašanih bi jih v tem primeru uporabilo pri več kot 10 % ur, slaba tretjina pa pri več kot 60 % ur.

(Podrobnosti)

Priporočila za nadaljnje delo

Uporaba tablic v šolstvu prinaša številne prednosti in tudi izzive. V kolikor bo prišlo do uporabe v velikem obsegu bo ob dobavi potrebno organizirati usposabljanja, ki bodo učiteljem, učencem in staršem prikazala smiselno rabo te naprave in posledice, ki jih stalna raba teh naprav prinaša v življenje učencev v šoli in doma. 

Priporočamo nadaljnje aktivnosti na področju uporabe tablic z namenom pridobitve izkušenj in primerov dobre rabe na področju:

  • rabe tablic v razredu v več različnih scenarijih: v testu zaradi majhnega števila naprav ni bilo mogoče pridobiti primerov rabe na način, da bi vsak učenec/dijak imel svojo napravo. Prav tako ni izkušenj z daljšo rabo naprave pri določenem predmetu z namenom ugotovitve, pri kolikšnem procentu ur bi tablica lahko bila uporabljena. V testu večjega obsega bi lahko tudi pridobili primere dobre rabe za specifična predmetna področja in razvili didaktiko predmeta;

  • upravljanja večjega števila tablic: v testu smo programsko opremo nameščali na vsako napravo posebej, uporabljali pa smo tudi samo brezplačno programsko opremo. Potrebne so izkušnje z masovnim nameščanjem in vzdrževanjem tablic na daljavo. Z daljšim testom bi lahko preučili stabilnost delovanja naprav na daljši rok. Prav tako v času testa ni bilo mogoče pridobiti izkušenj z uporabo tablic s strani več uporabnikov dnevno (varna uporaba več uporabniških računov ne isti tablici);

  • upravljanja omrežij: potrebno bi bilo narediti test obremenitev obstoječih (brezžičnih) omrežji pri različnih scenarijih rabe (brskanje po spletu, uporaba e-učbenikov, ogled videov) z namenom pridobitve informacije glede potrebne infrastrukture (dostopovne točke, povezava do ponudnika dostopa do spleta) . V istih korakih bi se doreklo tudi modele distribucije vsebin.

(Podrobnosti)

Status

Projekt je potekal od novembra 2011 do konca januarja 2012. 

Zaključno poročilo (eng)

(Podrobnosti)

Anketa

V okviru testiranja smo odprli tudi anketo. Vabljeni k reševanju ankete. Dosegljiva je na naslovu http://url.sio.si/anketa_tabliceAnketa je odprta tudi po zaključku projekta.

Rezultati so dosegljivi za datum 3. april 2012: Anketa_96218_Uporaba_tablic_v_solstvu.pdf

(Podrobnosti)

Primeri rabe

  • Viljenka Šavli, Osnovna šola Solkan: Osnovna šola, Matematika - medpredmetna povezava (MA, TJA, GV, NIT) 4. razred, Utrjevanje seštevanja in odštevanja s tabličnim računalnikom, http://url.sio.si/47

  • Janko Harej, TŠC Nova Gorica: Višja šola, Informatika, Operacijski sistemi, Osnove operacijskih sistemov - ponavljanje, http://url.sio.si/48

  • Mirsad Skorupan, Igor Lipovšek, OŠ Ledina, Bolnišnična šola Ljubljana, Komenskega 19, LJ Primer: 9. razred, Geografija, Terensko delo - reke, http://url.sio.si/49

  • Tanja Janežič, Srednje strokovno izobraževanje, 3. letnik, Matematika, Funkcije - ponavljanje, http://url.sio.si/4A

  • Lidija Babič: Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije, 4. letnik, Fizika elektronskih komunikacij - aktivno učenje, http://url.sio.si/4B

  • Maja Vogrinčič Bizjak, TŠC Nova Gorica: Srednja šola - SSI, 4. letnik, Utrjevanje matematičnih vsebin s pomočjo tabličnega računalnika, http://url.sio.si/4C

  • Ljuba Krušič, Mojca Trampuš, OŠ Dornberk: Vrtec, zaporedna števila, sestavljanje likov, glasba, http://url.sio.si/4D

  • Elonora Ipavec Šaver, Suzana Harej, Osnovna šola Milojke Štrukel Nova Gorica, Glasba - druga triada, Zapis glasbe, http://url.sio.si/9U

  • Miranda Novak, Smiljana Bratuž, Dalibor Čotar, Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana, 1. razred, Učenje črk in pisanja, http://url.sio.si/4E

  • Katja Orel, Dalibor Čotar, Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana, 8. razred, Slovenščina, http://url.sio.si/4E

  • Nejc Žagar, OŠ Janja Modra, Uporaba tabličnega računalnika pri otroku s posebne potrebe, http://url.sio.si/4F

  • Iris Mohorič, Osnovna šola Milojke Štrukelj Nova Gorica,4.razred, govorni nastop Martin Krpan, http://url.sio.si/4H

  • Marica Kamplet, Boris Čuješ, Robert Gajšek, OŠ Hruševec Šentjur, Šentjur, iPad pri pouku - izbirni predmet astronomija

  • Suzana Harej, Osnovna šola Milojke Štrukelj Nova Goricaj, Varnost v spletu 6. razred, http://url.sio.si/zu

  • Andreja Retelj, Gimnazija Novo mesto, Pouk Nemščine z mobilno učilnico in interaktivno opremo

  • Aleksandra Adam Knez, Poslovno komercialna šola Celje, Slovenščina

(Podrobnosti)